V Kazahstanu razglašena šesta Ramsarska lokaliteta v letu 2009 28.01.2010 Kazahstanska vlada je za Mokrišče mednarodnega pomena razglasila že šesto območje v letu 2009. Ta lokaliteta dopolnjuje prvo kazahstansko Ramsarsko lokaliteto, ki jo je že leta 1976 razglasila Sovjetska zveza. Naravni rezervat Sistem jezer Alakol-Sasykkol pokriva 914663 hektarjev na skrajnem vzhodu države. Tu gnezdi največje število vodnih ptic v Kazahstanu, poleg tega to ozemlje predstavlja glavni postanek na selitveni poti. Na območju se med selitvijo namreč ustavi preko sto tisoč ptic na leto. Sistem leži v tektonski depresiji, sestavlja pa ga 529 jezer, ki jih napajajo reke. Jezera različnih slanosti, od slanih do 'sladkih', so izredno raznoliki življenjski prostori, kjer najde svoj dom 342 vrst ptic. Med njimi je 11 globalno ogroženih, 203 vrste pa na tem območju gnezdijo. Poleti množica vodnih ptic na teh jezerih menja perje. V neposredni bližini tega jezerskega sistema so prisotni še vlažni in puščavski ter nižinski in gorski habitati. Na samem območju je razvitih pet tipov vegetacije: puščavska, travniška, gozdna, grmovna in vodna. Ozemlje predstavlja pomembno zalogo talne vode in se ponaša z veliko pestrostjo endemnih in reliktnih vrst rastlin in rib. Tu živita tudi dve globalno ogroženi vrsti sesalcev, in sicer Vormela peregusna iz družine kun in črnorepa ali perzijska gazela (Gazella subgutturosa). Največja tri jezera so pomembna ribolovna območja, kjer količino ulova prilagajajo letnim ocenam optimalnega izlova. [ beri naprej > ]

Mehika je v Kalifornijskem zalivu razglasila morsko Ramsarsko lokaliteto 17.12.2009 Mehiška vlada je za svojo, že 114., Ramsarsko lokaliteto imenovala Canal del Infiernillo y esteros del territorio Comcaac (Xepe Coosot), ki obsega 29700 ha. Gre za morski kanal med otokom Tiburón in obalo Sonora na severozahodu Mehike. Za to območje so značilni estuariji z mangrovami, podvodne livade morskih trav, zaplate koralnih grebenov in občasni potoki. Vrstna sestava podvodnih livad na tem območju kaže na največje koncentracije enoletnih vrst morskih trav v takih združbah v vzhodnem Tihem oceanu. Mangrove se nahajajo na severni meji teh podvodnih livad. Ti življenjski prostori predstavljajo zatočišče, substrat in vir hrane več živalskim vrstam, ki predstavljajo osnovo obrtnega in komercialnega ribolova na območju. Poleg tega tu živi 81 endemnih vrst nevretenčarjev Kalifornijskega zaliva in nekaj ogroženih vrst, kot so mangrovne vrste (Avicennia germinans, Laguncularia racemosa in Rhizophora mangle), skrajno ogrožena vrsta (CR) ribe - totoaba (Totoaba macdonaldi), morske želve (Eretmochelys imbricata, Caretta caretta, Dermochelys coriacea, Lepidochelys olivacea in Chelonia mydas agassizi) in grivasta gos (Branta bernicla). [ beri naprej > ]

Turčija je imenovala svojo 13. ramsarsko lokaliteto 24.11.2009 Turško Ministrstvo za okolje in gozdarstvo je imenovalo 416 hektarjev veliko jezero Kuycuk (Kuyucuk Gölü) za 13. Mokrišče mednarodnega pomena v državi. Gre za eno najbolj pomembnih močvirskih območij v regiji Kars na severozahodu Turčije. Jezero napajajo sladkovodni izviri in reka, obdajajo pa ga travnata stepa in raztresena trstičevja (združbe Phragmites sp.). Pokrajina naj bi predstavljala tipično podobo Anatolije, kakršno je ta kazala pred obsežno degradacijo vodnih teles v zadnjih nekaj stoletjih, kjer so se travnate stepe prepletale z združbami močvirskih rastlin. [ beri naprej > ]

Reka Sangha – nova ramsarska lokaliteta v Srednjeafriški republiki 19.11.2009 Srednjeafriška republika je s pomočjo projekta 'Vzpostavitev mreže ramsarskih območij vzdolž reke Kongo', ki ga omogoča Ramsar Swiss Grant for Africa, končala proces razglasitve svojega drugega mednarodno pomembnega mokrišča. Del tega projekta je bila tudi lanskoletna razglasitev 'Partie camerounaise du fleuve Sangha' - ramsarske lokalitete na kamerunskem delu te reke. Polno ime srednjeafriške lokalitete, ki se razprostira na 275000 hektarjih, je Rivière Sangha située en République Centrafricaine. Območje izstopa zaradi prisotnosti obsežnih površin občasno poplavljenih gozdov in zaradi rek, močvirij in jezer, ki se skrivajo v njihovih nedrjih. Ima pomembno vlogo v vzdrževanju biotske pestrosti, saj omogoča življenje raznolikemu rastlinstvu in živalstvu. Npr. palmi rafija (Raphia sp.), ki je uporabna zaradi svojih dolgih vlaken, domačini pa iz nje pridelujejo tudi 'vino'. Od živali pa tu živijo tudi sloni, šimpanzi, hijene, raki in želve. Zelo pomembna lastnost tega območja je tudi preprečevanje in omejevanje poplav, kar tudi v deževni sezoni omogoča minimalno nihanje prihodkov lokalnih prebivalcev. Ti se v glavnem preživljajo z ribolovom, lovom, safari turizmom, gozdarstvom, poljedelstvom za domače potrebe in tudi s kopanjem diamantov in znanstvenim raziskovanjem. Posledica rudarjenja gorvodno od tega območja je zamuljevanje reke, to pa je glavni vzrok za zaskrbljenost, saj se na ta način zmanjšujejo območja, kamor se lahko v sušni sezoni zatečejo ribe. Ta lokaliteta je vključena v čezmejni projekt s Kamerunom in Kongom, ki vključuje tudi skupno iskanje divjih lovcev na območju 'Dzanga Sangha Special Reserve'. [ beri naprej > ]

Velik koralni atol na Sejšelih - nova ramsarska lokaliteta 12.11.2009 Sejšeli so imenovali svoje drugo Mokrišče mednarodnega pomena. Atol Aldabra s površino 43900 hektarjev, ki leži kakšnih 1150 km jugozahodno od glavnega otoka Mahé, sodi od leta 1982 med UNESCO-vo svetovno dediščino. Aldabra je največji koralni atol na svetu in hkrati en najbolj izrednih otokov na Zemlji. Življenjski prostori, ki so tu razviti, vključujejo plitvo obalno morje, obalno območje slane lagune, oaze morske trave pod pasom bibavice in močvirne mangrove. Tako različni habitati omogočajo življenje raznolikemu živalstvu na vseh razvojnih stopnjah. Pisan živalski in rastlinski svet zastopajo zelena želva (Chelonia mydas), aldabrska želva velikanka (Geochelone gigantea), madagaskarski sveti ibis (Threskiomis aethiopicus abbotti), endemni vrsti žužkojedih netopirjev (Chaerephon pusillus in Triaenops pauliani) in 40 endemnih rastlinskih vrst. [ beri naprej > ]

Sporočilo ob Svetovnem dnevu hrane 04.11.2009 Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO) nas je 16. oktobra, na Svetovni dan hrane, poklicala k razmisleku o zagotavljanju zadostnih količin hrane v času krize (www.fao.org). Ta klic je s tehtnimi prispevki podprlo več sto vodilnih strokovnjakov, ki so v Rimu razpravljali o tem „kako nahraniti svet leta 2050”. To zasedanje je bilo priprava na konferenco World Summit on Food Security, ki bo potekala sredi novembra. Tema „Reševanje Čadskega jezera – ogroženi sistem” je med dogodki tega dne najbolj izstopala, saj ta ekosistem ponazarja glavne izzive trajnostnega razvoja. Ali, kot je dejal generalni direktor FAO Jacques Diouf: „Svetovno kmetijstvo se bo moralo spoprijeti s posledicami podnebnih sprememb, predvsem z višjimi temperaturami, spremenjenim padavinskim režimom in pogostejšimi ekstremnimi vremenskimi pojavi, kot so poplave in suše, poleg tega pa še s pomanjkanjem naravnih dobrin kot so prst, voda in biotska pestrost ”. [ beri naprej > ]

Enajsto Čezmejno ramsarsko območje sta razglasili Poljska in Češka 29.10.2009 Subalpinska šotna barja Krkonose/Karkonosze so na sedmi mednarodni konferenci o geoekoloških vprašanjih, 21. septembra 2009, dodali na seznam Čezmejnih ramsarskih območij. Izolirana gorska veriga Krkonose (češko) oz. Karkonosze (poljsko) tvori naravno mejo med Poljsko in Češko s specifično geološko zgodovino. Kot taka predstavlja refugij za različne arktične in visokogorske vrste. Tukajšnje gore so botrovale razvoju značilnih lokalnih kultur in tradicij ter nastanku legend s skrivnostnimi bitji. Na žalost je onesnaženje zraka zaradi razvoja industrije v drugi polovici 20. stoletja povzročilo obsežno umiranje gozdov na tem območju. Vendar danes gozdovi spet bujno rastejo in čarobna pokrajina vsako leto privabi velike množice pohodnikov in smučarjev. Poljski Karkonoszki narodni park letos praznuje petdesetletnico, kmalu pa bo Abrahama srečal tudi njegov češki dvojnik. Parka skupaj s svojima puferskima območjema obsegata Čezmejni biosferni rezervat. Raziskave in monitoring tega enkratnega ozemlja so opravili mnogi znanstveniki, ki so pod okriljem UNESCO sodelovali v programu Man and Biosphere. Z razglasitvijo za Čezmejno ramsarsko območje so bila šotna barja in območja nad gozdno mejo tudi uradno spoznana kot skupna naravna dediščina obeh držav in kot ozemlje ključnega hidrološkega pomena, saj gre za povirje velikih evropskih rek Odre in Labe. [ beri naprej > ]

ZDA na Floridi zavarovale območje ključnega pomena 26.10.2009 Po razglasitvi območja Francis Beidler Forest v Južni Karolini za Mokrišče mednarodnega pomena leta 2008, je bilo med ramsarska območja sprejeto ozemlje Corkscrew Swamp Sanctuary, ki je tudi v lasti družbe Audubon in ga upravlja Audobon of Florida. 5261 hektarjev veliko območje leži v zaledju mest Naples in Fort Myers in predstavlja pomembno vez med različnimi porečji južne Floride. Gre za ozemlje v zasebni lasti, ki se po IUCN uvršča med zavarovana območja kategorije IV (Upravljanje s habitati in vrstami). Sem sodijo ozemlja, na katerih se želi zaščititi določena živa bitja in/ali njihove življenjske prostore. Corkscrew Swamp Sanctuary predstavljajo borovi gozdovi (pine flatwoods) vrste Pinus palustris, vlažne prerije, močvirja in poplavni gozdovi močvirske ciprese (Taxodium distichum). Veličastna šeststoletna drevesa tu dosegajo višino 40 metrov in tvorijo največji neokrnjen gozd močvirskih cipres v Severni Ameriki. Visoko v njihovih krošnjah gnezdi tudi štorklja vrste (Mycteria americana). Poleg nje tu najdemo še 200 drugih vrst ptic. Med njimi ogroženo (IUCN - Vulnerable) vrsto detla (Picoides borealis) in močno prizadeto (IUCN – Critically Endangered) vrsto netopirja (Eumops floridanus). Tu cveti še 22 ogroženih vrst orhidej. [ beri naprej > ]

Argentina imenuje najbolj južno ramsarsko območje 23.10.2009 Argentinska vlada je razglasila čudovito in dragoceno območje v pokrajini Tierra del Fuego za Mokrišče mednarodnega pomena. Trenutno je to ozemlje najbolj južno območje na seznamu ramsarskih območij. Glaciar Vinciguerra y turberas asociadas je 2760 hektarjev veliko območje, ki se razprostira na nadmorski višini med 200 in 1300 m. Vključuje ledenike; jezera; šotna barja, na katerih prevladujejo šotni mahovi, ostričevke ali drevesne vrste; gozdove južne bukve (rod Nothofagus) in stalne ter občasne reke. Med rastlinami izstopa ogroženi endemni mah (Skottsbergia paradoxa). Ledeniki in šotna barja so enkratni naravni zadrževalniki vode in so nepogrešljivi elementi porečja reke Arroyo Grande, ki je glavni vir vode za mesto Ushuaia. Prisotnost ledenika Vinciguerra in šotna barja v dolini Andorra ustvarjajo sanjsko pokrajino, ki privablja turiste z vseh vetrov. Grožnjo okolju predstavljajo konjereja (konji se hranijo s poganjki in mladikami južnih bukev), sečnja gozdov in izkopavanje šote. Podnebne spremembe pa vplivajo predvsem na ledenik Vinciguerra. To zavarovano območje pravzaprav deluje kot puferska cona med Narodnim parkom Tierra del Fuego in širjenjem mesta Ushaia. Fotografije je posnel Rodolfo Iturraspe. [ beri naprej > ]

Burkina Faso z 12 novimi ramsarskimi območji 22.10.2009 Vlada Burkina Faso je imenovala 12 izjemno pomembnih ramsarskih območij. Območja, ki ležijo od Sahela na severu do regije Cascades na skrajnem jugozahodu države, pa v njenem osrednjem in vzhodnem delu, obsegajo množico raznolikih ekosistemov. Te predstavljajo naravna in umetna jezera ter stalni in presihajoči vodotoki. Vsi pa so ključnega pomena za življenje prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst, za preživljanje lokalnega prebivalstva in za vzdrževanje hidrološke ter podnebne stabilnosti v mnogih delih dežele. Nova območja so se pridružila znamenitim Mare aux hippopotames, Mare d'Oursi in Parc National du W, ki so na spisku ramsarskih območij od leta 1990. Tako je v državi trenutno 15 ramsarskih območij s površino 652502 ha. V veliko pomoč pri imenovanju teh ozemelj je bila subvencija Ramsar's Swiss Grant for Africa, ki jo je velikodušno zagotovila švicarska vlada. [ beri naprej > ]

Izberite stran : 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Stran 1/12