Domov Kontaktirajte nas Zemljevid strani
 
 
 
RAMSARSKA MOKRIŠČA V SLOVENIJI
Spank Video
PRIJAVA NA E-NOVICE
če želite prejemati obvestila o novostih na naših spletnih straneh, vpišite svoj e-mail:
Prijava
 
 
 
   
Park Škocjanske jame
 
 

Škocjanske jame so najpomembnejši podzemeljski pojav na Krasu in v Sloveniji ter sodijo med najpomembnejše jame na svetu. Človeka je že od nekdaj privlačila soteska, na koncu katere Reka izginja v podzemlje, in skrivnostni jamski vhodi. Reka ponika pod skalno steno, vrh katere je vas Škocjan, ki je dala jamam ime. Arheološke raziskave dokazujejo, da človek biva v jamah in njihovi okolici že od davnine - od mezolitika, neolitika, bronaste in železne dobe prek antike in srednjega veka do danes. Najdbe v Tominčevi jami, Ozki špilji in Jami na Prevali (Mušji jami) dokazujejo, da že v predzgodovinskih časih pomen Škocjanskih jam ni bil le lokalen, ampak najmanj regionalen.

Škocjanske jame so še vedno edini spomenik
v Sloveniji in na klasičnem Krasu, vpisan na
Unescov seznam svetovne dediščine (od leta
1986). To jih uvršča na posebno - častno
mesto med naravnimi spomeniki sveta. Poleg
naših jam so zaradi naravnih znamenitosti na isti seznam vpisane le še jame na obmejnem pasu med Madžarsko in Slovaško (Aggteleški in Slovaški kras) ter Mamutske jame in jame Carlsbad Caverns v ZDA. Podzemni sistem Škocjanskih jam je tudi prvo vpisano podzemeljsko mokrišče na svetu ! (vpisan leta 1999)

 
 
 

 

Živalstvo in rastlinstvo

Škocjanske jame z okolico imajo zaradi zelo razgibanega reliefa izredno pester rastlinski in živalski svet. V parku so nahajališča nekaterih endemičnih, redkih ali ogroženih vrst, ki so tudi na rdečem seznamu praprotnic in semenk Slovenije.

Posebne mikroklimatske razmere v dnu dolin, ki nastanejo zaradi nizkih temperatur, omogočajo uspevanje nekaterih hladnoljubnih, tipično alpskih rastlin, kot sta avrikelj in skorjasti kamnokreč, nekako 40 m više pa zaradi toplega zraka, ki puhti iz jame, uspevajo izrazito toploljubne vrste, na primer venerini lasci, ostrolistni beluš in rdečeplodni brin. Pojavljanje tako nasprotujočih si rastlin skupaj je v naravi velika redkost.

Med pticami v Veliki in Mali dolini najprej opazimo divje skalne golobe, ki se v jatah spreletavajo nad nami in gnezdijo pod samim stropom vhodnih jamskih dvoran. Prav tam gnezdi tudi kolonija manj poznanih planinskih hudournikov. Škocjanske udornice so občasen dom in gnezdišče veliki uharici sokolu selcu in krokarju. Prepadne stene ponujajo zimsko prebivališče pisanemu alpskemu skalnemu plezalčku, ki med skalnimi razpokami stika za pajki in drobnimi nevretenčarji.

Pestrost življenja v jami dopolnjujejo številni netopirji, med njimi dolgokrili netopir, katerega kolonija se seli med Škocjanskimi jamami in Predjamo, ter dolgonogi netopir. Obe koloniji sta nekoč šteli po tisoč osebkov.

 
 
 

 

Kulturna dediščina

Bogato kulturno dediščino Parka Škocjanske jame izpričujejo številni spomeniki, ki so nastajali kot plod neprekinjene poselitve na tem območju vse od kamene dobe naprej.

»Izjemne najdbe 5. in 4. st. pr. n. št., med katerimi zavzemata posebno mesto tako imenovani Zaklad iz Škocjana in grob z bronasto situlo iz Skeletne jame. Prvi je depojska najdba, ki so jo odkrili slučajno v neposredni bližini južnega obzidja škocjanskega gradišča, in obsega veliko kosov nakita, kot so ovratnice zapestnice, obeski in jantarne jagode. Drugi pa se nahaja v Skeletni jami v neposredni bližini Mušje jame na Prevali južno od Škocjana. Na situli iz tega groba je na zgornjem robu z zgodnjevenetskimi črkami vrezan napis, ki je najstarejša napisna najdba v Sloveniji in Škocjan v 4. st. pr. n. št. navezuje na venetski prostor severovzhodne Italije, hkrati pa nakazuje zgodnje poznavanje pisave, ki je bilo takrat najverjetneje vezano le na kultno sfero. Najdbe takih napisov na matičnem venetskem in retijskem prostoru namreč izhajajo le iz grobnih in svetiščnih najdišč, napisi pa so v ogromni večini posvetilni oziroma navedbe osebnih imen. Obstajata dve razlagi škocjanskega napisa: glede na venetske analogije bi bil .o..s.tiiare.i. lahko označba osebnega imena v odvisnem sklonu, lahko pa posvetilo boginji Retiji. Nenavadna je tudi najdba negovske čelade globoko v škocjanskem jamskem sistemu – v Svetinovi dvorani, iz istega časa. Verjetno jo je tja prinesla poplavna voda, lahko pa nakazuje, da so darovanja, podobna tistim nad Mušjo jamo, potekala tudi nad Veliko in Malo dolino pred ponorom Reke.

Obdobje med pozno bronasto dobo in začetkom našega štetja je v Škocjanu zaznamovano z izjemnimi arheološkimi ostalinami, ki jim tako na območju Slovenije kot širše težko najdemo primerjavo. Najbolj jih lahko povežemo s kultno sfero, ki je bila najverjetneje osnovni »spiritus movens« prosperitete prebivalstva na škocjanskem prostoru. Očitno so izjemne naravne danosti tega prostora (prehod Reke v podzemlje, številne monumentalne udorne doline in jame) že tedanje prebivalce in romarje napeljevale na numinozno, htonsko in onstransko in na vzpostavljanje stika z njim, kar se nam danes kaže v tako specifičnih arheoloških najdbah.« (iz monografije Park Škocjanske jame, 2003)

 
 
 

Tehniška dediščina Škocjanskih jam

Ena številnih poti, ki predstavlja tehniški spomenik v Škocjanskih jamah, vodi v Hankejev kanal (slika). Pri izdelavi poti, raziskovanju in odkrivanju jam so bili aktivni mnogi domačini iz bližnjih vasi, predvsem Škocjana in Matavuna. Bili so vodniki, spremljevalci in delavci. To so bili predvsem Gmbočev Jurij Cerkvenik s sinovoma Tonijem in Jožetom pa znani Jožef Cerkvenik Vncek in Miklov France Cerkvenik, ki je bil glavni vodja delavcev in vodičev po jamah po prvi svetovni vojni in po katerem nosi ime obnovljeni most čez Hankejev kanal. Vsi ti domačini, so s svojim neutrudnim delom za vsakdanji kruh svojih številnih družin, nadelali v jamah skoraj 12.000 metrov poti kar znese dvakratno dolžino Škocjanskega jamskega spleta. Vsa dela so bila ročna, težka in nevarna. Danes le redkokdo zaide na vrtoglave poti, ki so še opremljene srah vzbujajoče in še edini strahospoštiovanja vredni tehnični spomenik vrlih domačinov. ( več o tem )

 
 
 

 

 

 
 
 
Naslov: Park Škocjanske jame
  Škocjan 2,
  6215 Divača, Slovenija
   
Telefon:

00386 (0)5 7082 110

Faks: 00386 (0)5 7082 111
   
E-mail: psj.info@psj.gov.si
Domača stran: http://www.park-skocjanske-jame.si
 
 
 

Obiski parka Škocjanske jame
Škocjanske jame so odprte za obiskovalce vse dni v letu. Urnik ogledov in cenike si lahko pogledate na spletnih straneh parka Škocjanske jame. Poleg ogleda jame je mogoč ogled muzejskih zbirk v Škocjanu (etnološka zbirka, krasoslovna zbirka, arheološka zbirka in naravoslovna zbirka) ter ogled učne poti Škocjan. ( več o tem )

 
 

 

  arhiv novic   -   predstavitev ramsarske konvencija   -   zemljevid strani    -   povezave   -   kontaktirajte nas